Boj za sveti zakon: Prizadevanja za reformo poročnega prava od 18. stoletja do druge svetovne vojne

Načelo absolutne nerazvezljivosti izvršenega zakramentalnega zakona, ki ga je formulirala sholastična teologija visokega srednjega veka in ki je našlo svojo pravno obliko v kanonistiki, je dobilo hud udarec z nastopom reformacije. Reformacija, ki je ponovno preverjala ≫svetost, trajnost in sporazumnost≪ poroke, je pomembno prispevala k temu, ≫da cerkev ni imela več toliko moči nad zakonsko zvezo, in sicer tako, daje desakralizirala poroko, nastopila proti koncilom, ki so sprejemali odločitve v nasprotju z zapisano božjo besedo, in zmanjšala vpliv prejšnjih cerkvenih sodišč. Tako je odprla vrata bolj sekularizirani različici zakona. Bolj natančno, omogočila je, čeprav sprva z omejitvami, ločitev in ponovno poroko, postavila trdne meje duhovnemu sorodstvu, vsaj kolikor je oviralo poroko, zelo zmanjšala obseg prepovedanih sorodstvenih stopenj tako za krvne sorodnike kakor za tiste v svaštvu in se otresla celotnega sistema spregledov.≪